Pohorje je zavetje mnogih živalskih in rastlinskih vrst. Posebnost so vsekakor šotna barja, na katerih uspevajo rastlinske vrste. Nižji deli Pohorja so pokriti večinoma z mešanimi gozdovi, višje lege pa so s smrekovimi gozdovi, med njimi pa tudi bukovimi in jelovi gozdovi.

Pohorske značilnice:

- rjasti sleč (Rhododendron ferrugineum) je listopadni grm, ki spada med okrasne grmovnice. Zraste do 1,5 m in ima močno razvejane poganjke. Cveti junija in julija v rdeči barvi.     

- navadni volk (Nardus strictus) je pokončna trajnica z enostranskim klasom, ki cveti vijolično.

- turška lilija (Lilium martagon) ima nazaj zavihane rožnate cvetne liste s temno rdečimi pikami. Zraste do 150 cm, na enem steblu pa premore 40 cvetov in več. Cveti julija in avgusta.

- arnika (Arnica montana) je zaščitena zdravilna rastlina. Raste po zakisanih travnikih, saj ima rada slabšo zemljo. Zraste od 20 do 60 cm, ima jajčaste liste in oranžnorumen cvet.

- borovnica (Vaccinium myrtillus) raste po vlažnih gozdovih in planjah. Je grm, ki zraste do 40 cm. Borovnice cvetijo od maja do junija. Zreli plodovi so okrogli, temnomodre barve.

- brkata zvončica (Campanula barbata) raste na zakisanih travnikih. Ima značilne dlakaste cvetove modrovijolične barve.

- panonski svišč (Gentiana pannonica) uspeva na gorskih travnikih. Zraste do pol metra s škrlatnimi venčnimi listi. Je zaščitena rastlina.

- oranžna škržolica (Hieracium aurantiacum)cveti od junija do avgusta in je zelo redka. Prepoznamo jo po oranžnem cvetu, ki zraste na 40 cm visoki rastlini.

- bela čmerika (Veratrum album) je strupena. Cvetovi so beli ali zelenkasti in imajo močan, zelo neprijeten vonj. Zraste do 150 cm. Raste po vlažnih zakisanih neapnenčastih travnikih in je redka.

- enokoškasti svinjak (Hypochoeris uniflora) raste samo na Pohorju na Ribniškem vrhu, zato je ogrožena vrsta.

- navadna majnica (Antennaria dioica) uspeva na zakisanih rastiščih. Zraste od 5 do 20 cm. Ima dolgo, pokončno steblo z belkastimi ali rdeče rožnatimi cvetovi.

- srčna moč (Potentilla erecta) zraste od 10 do 30 cm. Iz korenike poganja od 20 do 25 pokončnih stebel, na katerih zrastejo rumeni cvetovi.

- brusnica (Vaccinium vitis-idea) je droben zimzelen grmiček, katerega plod je užiten.

- zlati petoprstnik (Potentilla aurea) uspeva na zakisanih tratah. Prepoznaven je po oranžnih lisah na venčnih listih. Cveti od junija do avgusta.

- jesenska vresa (Calluna vulgaris) porašča kisla tla. Grmiček zraste do 50 cm. Listi so luskasti, cvetovi pa rožnati. Cveti od avgusta do oktobra.

- islandski lišaj (Cetraria islandica) sestavlja od 5 do 10 cm visoka ruša iz loputic, ki so sivkasto zelene ali zelenkasto rjave zgoraj in svetlejše spodaj.

- jelenovec (Cladonia spp.) je rastlina, večinoma prirastla k tlom. V suhem stanju je sivkasta, v vlažnem pa sivo- do turkiznozelena.

Lahko bi še naštevali … Med drugim tudi glive, ki so zavarovane ali ogrožene: cvetoča grmulja (Artomyces pyxidatus), gorska bondarčevka (Bondarzewia mesenterica), jetrasta cevača (Fistulina hepatica), smolena pološčenka (Gonoderma resinaceum), velika zraščenka (Grifola frondosa), koralasti bradovec (Hericium coralloides), medvedji bradovec (Hericium clathroides), jelkov bradovec (Hericium flagellum) in rdeča usnjevka (Hymenochaete cruenta).

Da bi naravo in njeno živost ohranili v čim večjem obsegu, bi bilo potrebno redno vzdrževanje in čiščenje le-te. Po zadnjih preteklih letih so se zaradi opuščanja košnje in pašnje in seveda zaradi preseljevanja v dolino močno zmanjšale površine pohorskih planj.

Pohorje je obsežno silikatno in precej vodnato gorovje, kar pomeni, da premore več potočkov, barij in močvirij. To pa pripomore k temu, da se lahko razvijajo številne živalske in rastlinske vrste.

- lisica (Vulpes vulpes) je predvsem nočna, vsejedna žival, ki živi v brlogu. Je zelo urna v teku in dobra plavalka. 

- navadni jelen (Cervus elaphus) je naš največji jelen, ki doseže tudi do 250 kg teže. Imajo razvejano rogovje, ki vsako leto odpade in na njegovem mestu zraste novo, večje. Prehranjuje se predvsem s travami. Je čredna žival. Njegova samica je košuta.

- gamsi (Rupicapra rupicapra) so družabne živali z votlimi rogovi. Zadržujejo se večinoma na visokogorskih pašnikih.

- planinski zajec (Lepus timidus) se od poljskega razlikuje po tem, da je manjši in bolj čokat. Je zaščitena vrsta.

- ruševec (Lyrurus tetrix L.) spada med gozdne kure. Med samci prihaja do spopadov za teritorij. Najmočnejši ima pravico, da sam oplodi vse kokoši. Prehranjuje se z borovničevjem, semeni, iglicami, vršički in popki. Spada med zaščitene vrste.

- mali skovik (Glaucidium passerinum) je zelo majhna sova s plosko glavo in velikimi rumenimi očmi.

- koconogi čuk (Aegolius funereus) je dnevno-nočna ptica in je nekoliko večji od navadnega čuka. Živi v višje ležečih iglastih gozdovih.

- triprsti detel (Picoides tridactylus) ima edini med pticami plezalkami rumene lise na glavi.

- netopirji (Chiroptera) si najdejo zatočišče v duplih dreves, špranjah skal, stavbah … Na najvišjih legah poseljujejo skoraj izključno iglaste gozdove. So edini aktivno leteči sesalci.

- mrežekrilci (Neuropterida) so žuželke, ki poseljujejo skoraj vse življenjske prostore. Med najpogostejšimi so tenčarice. Na Pohorju živijo vrste: navadni, pegasti in gozdni volkec.

- gorska rovka (Soricomorpha alpinus) je miši podobna žival  z daljšim rilčkom. 

- rjavi medved (Ursus arctos) sicer ni značilen prebivalec Pohorja, ga pa lahko opazimo vsako leto spomladi, ko prečka naše gozdove. 

- suhe južine (Opiliones) spadajo med kopenske pajkovce. Od vseh mnogih vrst jih na Pohorju živi polovica le-teh. 

- kačji pastir (Odonata) večino življenja preživi med vodo in zrakom in je skrit našim očem. Samo na Pohorju živi 40 različnih vrst.

- kobilice (Orthoptera) so zelo stara skupina žuželk z nepopolno preobrazbo, ki jo uvrščamo med ravnokrilce. Do sedaj je na Pohorju prepoznanih 44 vrst.

- metulji (Lepidoptera) so razširjena vrsta. Na Pohorju prebiva posebna vrsta, in sicer borovničeva bledica (Agriades optilete), ki ima na teh planjah edino nahajališče v Sloveniji.